JAPONSKA - PODEŽELJE IN ŠINTOIZEM

Dva dneva v Tokiju sta bilo kar malce naporna. Glava je bila polna, preveč novega in nisem več sprejemala novih informacij. Še sreča, da smo zapustili futuristično prestolnico. Japonska ni samo hitenje in visoka tehnologija, je tudi narava, mir, kultura in zgodovina. In ravno to mi je bilo našem potovanju najbolj všeč, to spoznavanje in prepletanje različnih slik Japonske.



3 ure vožnje z vlakom in prispeli smo v čisto drug svet.  Prefektura Nagano. Japonsko podeželje. Malce bolj gorata pokrajina in sneg v hribih je napovedal, da bomo novembra vseeno potrebovali malo toplejša oblačila kot v Tokiju. Lep sončen dan je bil pravšnji za osvežitev s sladoledom in pivom prav posebnega okusa.


Wasabi je japonski hren. Rastlina se povsem razlikuje od našega hrena, uporabljajo liste, katerih pekoči okus spominja na naš hren. Najbolj paše skupaj z ribo ali rižem, mi pa smo se odžejali s pivom in osvežili s sladoledom. Ni bilo slabo ;)



Na kmetijo, kjer gojijo japonski hren wasabi, smo se pripeljali s taksiji. Kakšno razkošje. Ne zaradi modernega, nasprotno. Uglajeni gospodje v belih rokavičkah so nas z vsem spoštovanjem vozili skozi vasi, kjer se je čas ustavil. Mesto Matsumoto ima samo 240.000 prebivalcev, kar je malo manj kot Ljubljana, a po videzu je bilo vse tako zelo umirjeno in ležerno.


 Grad MATSUMOTO (v prevodu = bor) se imenuje tudi vranji grad in ko je sonce zašlo so tam res letale vrane. Malce čarobno zaklet grad? Kako da ne, namesto 6 vidite samo 5 nadstropij … In takrat smo v vodi pod gradom zagledali zlati koi (japonski krap), ki prinese srečo, če ga vidiš. In sreča nas je tako spremljala do konca potovanja.



Japonci so tudi sicer zelo vraževerni. In obožujejo prerokbe. Povsod po templjih smo srečevali ljudi, ki so iskali svojo usodo glede na horoskop, datum rojstva, krvno skupino …. In pisali svoje želje na zato kupljene tablice ali listke, ki jih nato privežejo in čakajo, da jih bogovi uslišijo (pst.... tudi mi smo to naredili)


In če je pri nas nesrečna 13, sta to na Japonskem  4 (bere se enako kot smrt) in 9 (nasilje) … japonski hoteli imajo kljub temu 4 in 9 nadstropje in običajno tiste sobe dodelijo gostom iz Kitajske in Koreje 😉. In če pri nas 7 let nesreče prinese počeno ogledalo je na Japonskem to polomljen glavnik ali petka na coklah. Naša sedmica pa je pri njih 36 … zelo srečna številka torej.



ŠINTOIZEM 

Že pred potovanjem sem ugotovila, kako nepoznana mi je japonska veroizpoved. Malo sem raziskala, malo kopirala in tu je bolj obširen zapis o ŠINTOIZMU.

TORI je vratni lok, ki ločuje fizični svet od duhovnega.



ŠINTOIZEM je pot bogov. Ima več tisoč bogov, ki se imenujejo KAMI. So mogočni bogovi narave … gore, morje, reke, kamni, drevesa… in bogovi prednikov tj. duhovi. Kamijev je na milijone po celi Japonski in so del japonskega vsakdana. Pravo svetišče šintoizma je narava. Japonci lahko častijo tudi celo goro, na kateri kami živi, ena takih je sveta gora Fuji-san.


Šintoizem ima nekaj pomembnejših bogov in kljub temu, da je Japonska zares zelo šovinistična država je glavna ženska - boginja sonca Amaterasu. In Japonski cesar je njen neposredni potomec.
Vem, da obstaja še nekaj bogov, npr. Inari (boginja plodnosti in riža) katere tempelj v Kyotu smo tudi obiskali.


Šintoizem nima ustanovitelja, nima verskega besedila, je brez določenih naukov in brez določene teologije. Nima posebne verske vzgoje. Sloni na tradiciji. K miru v skupnosti spodbuja z obredi in prazniki. Povezuje sodobno Japonsko z njeno starodavno preteklostjo.

Za Japonce je svetišče je kraj, kjer se zazrejo sami vase.



obredno umivanje, očiščenje pred vstopom v šintuistično svetišče

Šintoistična arhitektura so bili sprva samo majhni oltarji, kjer so bivali duhovi narave, ljudje so jih obiskovali in častili. Na Japonskem se verske zgradbe šintoistov imenujejo SVETIŠČA, verske zgradbe budistov pa TEMPLJI. Svetišče nima središčne zgradbe, običajno je več zgradb povezanih z naravo.



Šintoistični in budistični obredi so del japonskega vsakdana. Več kot 80% prebivalstva pripada šintoizmu, ki ga ne smatrajo za vero ampak za način življenja. BUDIZEM je prišel na Japonsko iz Kitajske in dopolnjuje šintoizem, zato ni čudno, da se 75% prebivalstva opredeli tudi za budiste in tako večina pripada obema verama. To je možno, saj si veri na nasprotujeta.

Šintoistično svetišče MIYAJIMA, zadaj budistična pagoda

Za Japonsko je zelo značilen ZEN BUDIZEM katerega bistvo je meditacija oz. z meditacijo prenesti Budov duh na duha meditirajočega. Gre za sprostitev, ampak verjeti moraš v Budo.



Značilnosti Zen Budizma je meditacija in vsa prefinjena umetnost (čajne ceremonije, ikebane, kaligrafija, poezija, vrtovi), povsem v sozvočju z naravo. Ponižnost in preprostost. Estetika minimalizma. In vera.


VRT je meditacijski pripomoček





ZEN MEDITACIJA (ZAZEN) je prijateljstvo s samim sabo, uravnovešeno tako telesno kot umsko in duševno. Harmonija. Tudi neke vrste egoizem, spoznati moraš sebe, svoje najglobje bistvo. Bistvo ZENa ni urjenje uma. To je pot srca k srcu, ne pot uma k umu. Poslušaj z očmi, glej z ušesi.

RYOAN-JI (rioandži) je zenovski tempelj s SUHIM kamnitim vrtom. 

n za vse, ki do sedaj niste razumeli nič od napisanega naj velja malo za šalo:  ZEN BUDIZEM je iskanje nesmisla. Zdaj razumete?


Za konec še nekaj zelo japonskega: Ko se Japonci rodijo so šintoisti, ko se poročijo so katoliki, da lahko nosijo belo obleko in ko umrejo so budisti, ker verjamejo v reinkarnacijo.

... se nadaljuje ...

predhodna objava: NOČNI TOKIO
naslednja objava: TAKAYAMA, SAKE IN ONSEN


linking up with THE WEEKEND IN BLACK AND WHITE

Komentarji

  1. A beautiful photographic tour! I particularly like your black and white of Matsumoto Castle.

    OdgovoriIzbriši
  2. What wonderful photos of your trip and interesting explanations. Great BW photos!
    I was happy to experience another country with this posting!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

😊❤