JAPONSKA - malo zgodovine, Hida no Sato, Sarubobo in japonska pisava

Še vedno smo na podeželju, pod Japonskimi Alpami. Ne gre za prave Alpe, ime so jim dodelili Evropejci, ker oblika teh gora močno spominja na naše Alpe. Višina gora tu okoli tudi okrog 3000 m. Najvišja gora na Japonskem je Fuji, 3776 m visok statovulkan, ki trenutno spi, njegovo zadnje delovanje je bilo v letih 1707-1708. Japonci mu spoštljivo pravijo Fuji-san (sice pa je končninca -san je spoštljiv izraz za gospod, gospa). Gora Fuji-san je za Japonce tudi božanstvo, sveta gora.




Tokrat nekaj več o zgodovini Japonske. Zares čisto na kratko, čeprav imajo zanimivo zgodovino, saj je bila Japonska zaradi težkega dostopa do 19. stoletja zaprta dežela in se je razvijala precej samosvoje.


Ognjeniška država je domovina domorodnega ljudstva AINU, ki danes živi na severu otoka Hokaido (šele pred 5. leti so bili priznani s pravicami kot manjšina). Od 2. stoletja so Japonsko vodili šoguni, vojaški poveljniki, generali. Od leta 1338 je bil šogunat deden.
Japonska je bila v zgodovini razdeljena na obdobja, največkrat omenjena so obdobja Nara, Hejan, Edo in Mejdži.

Hida no Sato, rekonstrukcija, 17-18 stol. 

NARA - med leti 700 in 800, to je bil zlati vek Japonske, pojavil se je budizem v sozvočju z dotedanjim šintoizmom, močan je bil vpliv kulture in umetnosti, razvila se je pisava (podobna kitajski a povsem drugačna), za pisavo kanji je nastala je pisava hiragana.

HEJAN - je dogo obdobje od leta 800 do nekje 1200, center je bil današnji Kyoto, še vedno je bil poudarek na kulturi in umetnosti, žal so zaradi nizkih prihodkov vladali na dvori nemiri, taki in drugačni

wc


EDO - med leti 1600 in 1868,  ko je dve stoletji in pol trajal strog sistem. Konec 16. stoletja so tujci prinesli na otočje krščanstvo in leta 1630 se je Japonska povsem zaprla, ni bilo nobenega vstopa in nobenega izstopa. Na ta način naj bi izgnali krščanstvo, kar je trajalo vse do leta 1853, ko so odprli pristanišča in začeli ponovno trgovati. V tem času je takratni cesar zavladal nad šogunatom in 1867 se je poslovil zadnji šogun. Obdobje miru je pomenilo tudi, da samuraji niso imeli dela, nekaj časa jih je država financirala, kasneje so začeli kockati in nastali so zametki današnjih Yakuzz. Se je pa v tem času bolj razvijala umetnost, mečevanje je postalo umetnost/šport, razvilo se je gledališče kabuki.


MEJDŽI  - 1868 do 1912, ko je Japonska odprla vrata tujcem in postajala kapitalistična velesila. Leta 1868 je bil za prestolnico imenovan kraj Edo, ki so ga preimenoval v Tokio.

Hida no Sato, rekonstrukcija, 17-18 stol. 

V začetku 20. stoletja so Japonci postali pravi „negativci“, najprej zaradi napada na Kitajsko (1931, 1937), kasneje še zaradi napada na Pearl Harbour leta 1941. Po vojni, predvsem po jedrskem napadu na Hirošimo in Nagasaki, so državo v celoti obnovili in jo dvignili na višjo raven. V letih 1950 do 1970 se je gospodarstvo naglo razvijalo in danes je Japonska ena najbogatejših držav. Kljub visokemu tehnološkemu napredku so ohranili tradicionalne navade: šintoizem, kaligrafijo, zen budizem, ikebane, nože, keramiko, češnjeve cvetove ….


Močan vpliv na Japonsko ima Kitajska. Od njih so prevzeli skoraj vse, od pisave, arhitekture, vere,  … Vendar Japonci niso kopirali ampak so si samo izposodili tisto, kar jim je bilo všeč in so potem sami uredili po svoje. Tako je bilo pri medicini (nekaj so povzeli od Nizozemcev, nekaj od Kitajcev), enako pri pisavi.


JAPONSKA PISAVA


KANJI so kitajske pismenke, a samo na videz, je dosti bolj komplicirana saj imajo japonske pismenke 3-4 branja. Nekje 1000 pismenk za bralno sposobnost. Sicer pa tudi Japonci rabijo slovar za branje :) In čeprav so si kitajske in japonske pismenke zelo podobne se ne berejo enako. Zakaj enostavno, če lahko komplicirano?

Pisavo  HIRAGANA so razvile ženske na dvoru kot kodirano pisano, da so si med seboj izmenjale pisma in dnevnike, kamor so pisale o dogodkih skozi ženski pogled, danes je to nadvse uporabna zlogovna pisava s 46 znaki. Mislim, da si v teh znakih pišejo sms sporočila.

Pisava KATAKANA je zlogovna pisava predvsem za pisanje tujk in prepise iz latinice. Npr Saša / Sasha je zapisano tako: サーシャ

ROMAJI so latinske črke in na mojo srečo so zapisi številk enaki kot pri nas, tako, da ni bilo problema s cenami :)

Da je vse skupaj malo bolj komplicirano imajo stavki lahko vse 4 pisave, zapisane od desne proti levi v stolpcih od zgoraj navzdol. Knjige pa berejo od zadaj naprej. Ampak letaki so bili pisani v vrsticah od desne proti levi. Znajdi se :)


V Kanazawi sem se vračala v hotel, ko sem naletela na umetnico kaligrafije Miori Nagashima. Njene umetnine so običajno narisane na papir format 4A0 in čopičem fi 10 cm, tokrat je v kaligrafski pisavi pisala mimoidočim. Me je vprašala kako mi je ime in mi nato moje ime narisala.




Z zgodovino je povezana tudi vasica HIDA NO SATO, kjer smo si ogledali kako so živeli nekoč, okrog 18. stoletja. Gre za rekonstrukcijo vasi, kar je nekako logično, tako dolgo noben les ne zdrži ;) niti japonska cedra ne. Muzej na prostem, kjer ni bilo pretirano turistov in smo zato preživeli čudovit dan, čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, no, samo oblačno je bilo :)



v eni taki kmečki hiši je živelo tudi 30 ljudi, na podstrešju pa so gojili sviloprejke




SARUBOBO

Takayama (oz. perfektura Gifu) ima še eno lepo zgodbico, ki smo jo vzeli za svojo. Zgodba o SARUBOBO. To je lutka, ki prinaša srečo. Lutka brez obraza? Ne, SABUBOBO ni brez obraza. Ima obraz, ki odseva vaša čustva. Če ste veseli je obraz vesel, če ste žalostni je žalosten.


Začelo se je tako, da so v teh revnih krajih mame šivale lutke svojim otrokom. Podoba je Sarubobo je kot otrok, ki joka, v obraz rdeč in podoben opici in tako je pojasnjeno tudi ime SARU (opica) BOBO (otrok). In potem ... smo si vsak svojo Sarubobo tudi sešili.

Zgodba Sarubobo nam je bila tako všeč, da je to začutila tudi Helena in nam vsakemu eno majceno podarila za srečo. Tako luštno, za v avto :)

moja Sarubobo


Za konec nekaj zelo japonskega: zanimiv je  SLOVAR SLOVENSKIH BESED JAPONSKEGA IZVORA.

In nekaj najbolj pogostih japonskih besed, ki sem jih uporabljala:
KONIČIVA ... dober dan, živjo, zdravo
ARIGATO (poudarjen ozki o) ... hvala
ARIGATO-GOZAIMAS ... hvala, najlepša hvala.... in ne pozabite na nasmeh in prijazen priklon :)
KAMPAI ... na zdravje ... čin-čin, torej ko pijemo
SUGOI … waw, super ... nekaj, kar vas navduši

In še nekaj besed, ki se jih pogosto sliši:
HAI ... da, ja
DAJDŽOBAN (Daijōbu, Daijōbudesu) ... uredu
SAKURA ... češnjevi cvetovi
BAKA … kletvica, pomeni neumen, zelo neumen, še hujša je AICU
SAYONARA ... negavitno rečeno adijo, ko se ne bomo več videli, zato se ta izraz uporablja zelo redko.



... se nadaljuje ...

predhodna objava: TAKAYAMA, SAKE, ONSEN IN YAKUZZE
naslednja objava: KANAZAVA IN JAPONSKI VRT 

Komentarji

  1. O, Saša, kako lepe fotografije in izjemni zapisi. Meni za takšne zapise zmanjka časa. Komaj čakam naslednjega in podoživljam Japonsko. Srečno! :D

    OdgovoriIzbriši

Objava komentarja

😊❤