Marsikomu sta prvi asociaciji na Japonsko gejše in samuraji. Malo tudi hitri vlaki. Atomska bomba in žerjavi. O tem bom pisala danes.
Samuraji so bili bojevniki, začetki segajo v srednji vek. Izhajali so iz vojaške kaste in so služili šogunom (vojaškim generalom, takratni vodje Japonske) in kasneje cesarju. Naloga samuraja je bila, da je služil svojemu gospodarju do svoje smrti. Če so ga ujeli je raje častno umrl sam kajti živel je za državo in je bil pripravljen zanjo tudi umreti. Od tod je poznan „harakiri“, ko si je samuraj sodil sam (namesto bil ujetnik), dobesedno pa izraz pomeni paranje želodca.
Samuraj je vedno živel tako, da je bil pripravljen umreti. V primeru smrti gospodarja je iskal novega ali pa postal NINJA - črno oblečen vohun, morilec, … Samurajevo orožje je bil meč. Pravijo, da je bil meč duša samuraja, njegova moč, njegovo življenje. Če je bil kovan posebno zanj je bil samuraj še posebno bolj uspešen.
Samuraji so nekako tudi krivi, da se vozi po levi. Katane so nosili na levi strani in da se niso zatikali z nasproti hitečimi in tudi za boj so uporabljali desnico … tako nekako, kot se je to zgodilo pri Angležih. Z Angleži so tudi sodelovali pri gradnji cest/železnice in tako se je vožnja po levo ohranila. In mogoče je tako ostalo tudi zato, ker so hoteli biti drugačni od Kitajcev in Korejcev, ki vozijo po desni.
HITRI VLAKI SHINKASEN
Znotraj Japonske se ne potuje z letali. Japonci so razvili enkraten sistem hitrih vlakov (Shinkansen), ki vozijo med večjimi kraji. S tem se potuje dosti hitreje, saj so železniške postaje v centru mesta in od tu tudi dobre povezave z ostalimi prevoznimi sredstvi. Tako prihranijo čas, ki bi ga zapravljali na letališču.
Nekaj dejstev, ki sem jih prebrala na internetu: Japonska tehnologija hitrih vlakov velja za najstarejšo, najhitrejšo in tudi najbolj varno na svetu. Prva železniška proga je bila zgrajena leta 1872, po nacionalizaciji železnic leta 1906 se je vse do druge svetovne vojne razvoj le-teh le še stopnjeval. Prvi Shinkansen je peljal med krajema Tokio in Osaka leta 1961. Shinkansen je vozil najprej 200 km/h, nato pa se je hitrost večala in dosegla s tehnologijo magnetnega lebdenja Maglev 600 km/h.
Kako smo potovali mi? JR-pass omogoča turistom neomejeno potovanje z vsemi vlaki, tudi Shinkasen, kar smo dobro izkoristili :) saj smo se ves čas potovanja vozili z vlaki. To nam je omogočalo nek poseben stik s potniki in deželo po kateri smo potovali. Rezervacije sedežev so obvezne in zato smo večkrat sedeli z Japonci in jih opazovali, se jim smehljaji in kimali. Zanimivo jih je bilo opazovati kaj so počeli med vožnjo – brali, tipkali po telefonu, spali, jedli. Ups, ja. Japonci imajo navado, da na vlaku jedo a vlak vseeno zapustijo čist. Poznate BENTO BOX? Še nekaj zelo japonskega. V prevodu je to „obrok v škatli“ in se kupi na železniški postaji. Seveda smo kot pravi Japonci tudi mi kupili svoj zajtrk in ga pojedli med vožnjo proti Hirošimi.
Proga hitrega vlaka poteka od severa (Sapporo) do juga, ter še malo počez. Mi smo se vozili med Tokijem, Kanazawo, Osako in vse do Hirošime in nazaj preko Osake do Tokia. Shinkansen med večjimi kraji doseže hitrost 200-300 km/h odvisno od razdalje med postajami. Sprašujete se kakšen je občutek, je to hitro? Ja, je hitro a se ne občuti. Bilo je kot v letalu, le da te malo bolj pogosto zaziblje. Hitro pa je, ko na železniško postajo pripelje Shinkansen in brez besed obnemiš, ko vlaka ni in ni konec. 16 vagonov. Vlak se je ustavil pri vratih 12/13. Do centimetra točno glede na vrata postaje. Minuta časa za izstop in vstop. Nato se vrata zaprejo. Ne poizkušajte zamuditi.
Dva moja filmčka narejena s telefonom in naložena v YouTube:
6.8.1945 … 8:15 ... HIROŠIMA
Ne bom pisala o tem kakšni bojevniki so bili Japonci, na kateri strani so bili med drugo svetovno vojno. V nobenem primeru si ljudje niso zaslužili tega, kar jim je povzročila atomska bomba. Le-ta ni uničila dveh mest. Uničila je na milijone življenj. Ne le leta 1945. Posledice bodo vidne še stoletje po tem.
6. avgusta ob 8:15 je na Hirošimo padla prva atomska bomba
9. avgusta ob 11:02 je na Nagasaki padla druga atomska bomba
Američani so imeli namen uničiti 9 japonskih mest. Na srečo so spoznali kakšno moč ima ena sama atomska bomba. Uničila je več, kot so si mislili. V sekundi je bilo uničeno vse. Vse je zgorelo brez ognja. Sekunda katastrofe, ki se je spremenila v leta in leta posledic. O tem smo se prepričali, ko smo na sončen dan obiskali Hirošimo. Najprej sprehod do epicentra prve atomske bombe. Nulta točka je le 150 m proč od stavbe GEMBAKU, ki je edina v tem delu mesta, ki je preživela eksplozijo bombe imenovane LITTLE-BOY.
Več si preberite v zares dobrem članku na strani MMC - Ogenj bo ugasnil, ko ne bo več jedrskega orožja
Spoznali smo se tudi z zgodbo o Sadako, mali junakinji Hirošime. V kolikor se vas ne dotakne pogled na GEMBAKU se vas dotakne zgodba od Sadako.
10-letna SADAKO je bila športnica, ki je nenadoma začutila, da je zbolela. Levkemija – bolezen atomske bombe – ji ni pustila veliko časa. Prijateljica ji je prinesla zlatega žerjava in ji povedala, da če jih bo zložila 1000 bo živela naprej. Sadako je hitela zlagati žerjave iz vseh koščkov papirja, ki jih je našla. A bolezen jo je prehitela. 644 žerjavov je bilo premalo. Njeno delo so dokončali sošolci in jo pokopali z vsemi 1000 žerjavi. Od takrat je origami žerjav simbol miru. Zgodbo si preberite v knjigi SADAKO HOČE ŽIVETI.
In nato smo se počasi sprehodili do muzeja miru, PEACE MEMORIAL MUSEUM HIROSHIMA.
Muzej. Več kot muzej. Zgodba o katastrofi, ki naj se ne bi ponovila. Zgodba preživelih. Evropejcem nam je poznan Dachau, Auschwitz. In to se nas dotakne, to je del nas. Japonska je bila vedno tam daleč proč. Ampak, ko vidiš in doživiš ta muzej ti ni več vseeno.
In tudi zato smo sledili zgodbi Sadako, naredili vsak svoj žerjav in ga pustili v škatlici pri njenem spomeniku in s tem pripomogli, da zgodba o Sadako živi naprej.
Za konec nekaj zelo japonskega: Hirošima ni Hirošiiima ampak Hirošima, s poudarkom na ozkem o. Enako se izgovori tudi Osaka, poudarek na ozkem O.
... se nadaljuje ...
predhodna objava: JAPONSKA HRANA
naslednjič: KYOTO, FUSHIMI INARI, BAMBUSOV GOZD
Linking up with
THE WEEKEND IN BLACK AND WHITE
MY CORNER OF THE WORLD
OUR WORLD TUESDAY
 |
| ŽERJAVI so simbol dolgega življenja, ORIGAMI ŽERJAVI so simboli miru |
Samuraji so bili bojevniki, začetki segajo v srednji vek. Izhajali so iz vojaške kaste in so služili šogunom (vojaškim generalom, takratni vodje Japonske) in kasneje cesarju. Naloga samuraja je bila, da je služil svojemu gospodarju do svoje smrti. Če so ga ujeli je raje častno umrl sam kajti živel je za državo in je bil pripravljen zanjo tudi umreti. Od tod je poznan „harakiri“, ko si je samuraj sodil sam (namesto bil ujetnik), dobesedno pa izraz pomeni paranje želodca.
 |
| samuraj = kdor služi (cesarju) |
Samuraj je vedno živel tako, da je bil pripravljen umreti. V primeru smrti gospodarja je iskal novega ali pa postal NINJA - črno oblečen vohun, morilec, … Samurajevo orožje je bil meč. Pravijo, da je bil meč duša samuraja, njegova moč, njegovo življenje. Če je bil kovan posebno zanj je bil samuraj še posebno bolj uspešen.
Samuraji so nekako tudi krivi, da se vozi po levi. Katane so nosili na levi strani in da se niso zatikali z nasproti hitečimi in tudi za boj so uporabljali desnico … tako nekako, kot se je to zgodilo pri Angležih. Z Angleži so tudi sodelovali pri gradnji cest/železnice in tako se je vožnja po levo ohranila. In mogoče je tako ostalo tudi zato, ker so hoteli biti drugačni od Kitajcev in Korejcev, ki vozijo po desni.
HITRI VLAKI SHINKASEN
Znotraj Japonske se ne potuje z letali. Japonci so razvili enkraten sistem hitrih vlakov (Shinkansen), ki vozijo med večjimi kraji. S tem se potuje dosti hitreje, saj so železniške postaje v centru mesta in od tu tudi dobre povezave z ostalimi prevoznimi sredstvi. Tako prihranijo čas, ki bi ga zapravljali na letališču.
Nekaj dejstev, ki sem jih prebrala na internetu: Japonska tehnologija hitrih vlakov velja za najstarejšo, najhitrejšo in tudi najbolj varno na svetu. Prva železniška proga je bila zgrajena leta 1872, po nacionalizaciji železnic leta 1906 se je vse do druge svetovne vojne razvoj le-teh le še stopnjeval. Prvi Shinkansen je peljal med krajema Tokio in Osaka leta 1961. Shinkansen je vozil najprej 200 km/h, nato pa se je hitrost večala in dosegla s tehnologijo magnetnega lebdenja Maglev 600 km/h.
Kako smo potovali mi? JR-pass omogoča turistom neomejeno potovanje z vsemi vlaki, tudi Shinkasen, kar smo dobro izkoristili :) saj smo se ves čas potovanja vozili z vlaki. To nam je omogočalo nek poseben stik s potniki in deželo po kateri smo potovali. Rezervacije sedežev so obvezne in zato smo večkrat sedeli z Japonci in jih opazovali, se jim smehljaji in kimali. Zanimivo jih je bilo opazovati kaj so počeli med vožnjo – brali, tipkali po telefonu, spali, jedli. Ups, ja. Japonci imajo navado, da na vlaku jedo a vlak vseeno zapustijo čist. Poznate BENTO BOX? Še nekaj zelo japonskega. V prevodu je to „obrok v škatli“ in se kupi na železniški postaji. Seveda smo kot pravi Japonci tudi mi kupili svoj zajtrk in ga pojedli med vožnjo proti Hirošimi.
 |
| Shinkansen od znotraj, vedno se peljete v smeri vožnje |
Proga hitrega vlaka poteka od severa (Sapporo) do juga, ter še malo počez. Mi smo se vozili med Tokijem, Kanazawo, Osako in vse do Hirošime in nazaj preko Osake do Tokia. Shinkansen med večjimi kraji doseže hitrost 200-300 km/h odvisno od razdalje med postajami. Sprašujete se kakšen je občutek, je to hitro? Ja, je hitro a se ne občuti. Bilo je kot v letalu, le da te malo bolj pogosto zaziblje. Hitro pa je, ko na železniško postajo pripelje Shinkansen in brez besed obnemiš, ko vlaka ni in ni konec. 16 vagonov. Vlak se je ustavil pri vratih 12/13. Do centimetra točno glede na vrata postaje. Minuta časa za izstop in vstop. Nato se vrata zaprejo. Ne poizkušajte zamuditi.
Dva moja filmčka narejena s telefonom in naložena v YouTube:
In ko je tema ravno o vlakih ... zelo me je presenetil njihov spoštljiv odnos do potnikov in vlaka samega. Ste kdaj videli, da se sprevodnik prikloni, ko pride v vagon in še enkrat, ko gre iz vagona? Ste videli sprevodnika z nasmehom, ko se sprehodi skozi vagon? Ste kdaj videli, kako v priklonu 45° snažilka čaka vlak in se prikloni preden vstopi, da ga počisti? Ne? Potem pojdite na Japonsko. Tam je to del vsakdana.
6.8.1945 … 8:15 ... HIROŠIMA
Ne bom pisala o tem kakšni bojevniki so bili Japonci, na kateri strani so bili med drugo svetovno vojno. V nobenem primeru si ljudje niso zaslužili tega, kar jim je povzročila atomska bomba. Le-ta ni uničila dveh mest. Uničila je na milijone življenj. Ne le leta 1945. Posledice bodo vidne še stoletje po tem.
 |
| GEMBAKU se imenuje zgradba, ki je preživela atomsko bombo Little Boy |
 |
| večni ogenj bo ugasnil takrat, ko ne bo več grožnje jedrskega oboroževanje, ko bodo zaprli zadnjo jedrsko elektrarno, |
 |
| spomenik miru v nulti točki |
 |
| čisto pravi žerjav na strehi zgradbe, ki je preživela atomsko bombo |
6. avgusta ob 8:15 je na Hirošimo padla prva atomska bomba
9. avgusta ob 11:02 je na Nagasaki padla druga atomska bomba
Američani so imeli namen uničiti 9 japonskih mest. Na srečo so spoznali kakšno moč ima ena sama atomska bomba. Uničila je več, kot so si mislili. V sekundi je bilo uničeno vse. Vse je zgorelo brez ognja. Sekunda katastrofe, ki se je spremenila v leta in leta posledic. O tem smo se prepričali, ko smo na sončen dan obiskali Hirošimo. Najprej sprehod do epicentra prve atomske bombe. Nulta točka je le 150 m proč od stavbe GEMBAKU, ki je edina v tem delu mesta, ki je preživela eksplozijo bombe imenovane LITTLE-BOY.
Več si preberite v zares dobrem članku na strani MMC - Ogenj bo ugasnil, ko ne bo več jedrskega orožja
Spoznali smo se tudi z zgodbo o Sadako, mali junakinji Hirošime. V kolikor se vas ne dotakne pogled na GEMBAKU se vas dotakne zgodba od Sadako.
 |
| Sadako je postala simbol posledic jedrske vojne, njen spomenik z zlatim žerjavom v rokah stoji v Hiroshimi že od leta 1958. |
10-letna SADAKO je bila športnica, ki je nenadoma začutila, da je zbolela. Levkemija – bolezen atomske bombe – ji ni pustila veliko časa. Prijateljica ji je prinesla zlatega žerjava in ji povedala, da če jih bo zložila 1000 bo živela naprej. Sadako je hitela zlagati žerjave iz vseh koščkov papirja, ki jih je našla. A bolezen jo je prehitela. 644 žerjavov je bilo premalo. Njeno delo so dokončali sošolci in jo pokopali z vsemi 1000 žerjavi. Od takrat je origami žerjav simbol miru. Zgodbo si preberite v knjigi SADAKO HOČE ŽIVETI.
In nato smo se počasi sprehodili do muzeja miru, PEACE MEMORIAL MUSEUM HIROSHIMA.
Muzej. Več kot muzej. Zgodba o katastrofi, ki naj se ne bi ponovila. Zgodba preživelih. Evropejcem nam je poznan Dachau, Auschwitz. In to se nas dotakne, to je del nas. Japonska je bila vedno tam daleč proč. Ampak, ko vidiš in doživiš ta muzej ti ni več vseeno.
 |
| iz muzeja miru v Hirošimi |
In tudi zato smo sledili zgodbi Sadako, naredili vsak svoj žerjav in ga pustili v škatlici pri njenem spomeniku in s tem pripomogli, da zgodba o Sadako živi naprej.
Za konec nekaj zelo japonskega: Hirošima ni Hirošiiima ampak Hirošima, s poudarkom na ozkem o. Enako se izgovori tudi Osaka, poudarek na ozkem O.
... se nadaljuje ...
predhodna objava: JAPONSKA HRANA
naslednjič: KYOTO, FUSHIMI INARI, BAMBUSOV GOZD
Linking up with
THE WEEKEND IN BLACK AND WHITE
MY CORNER OF THE WORLD
OUR WORLD TUESDAY
...beautiful, but not a place that I would want be right now!
OdgovoriIzbrišiGreat post and pics.
OdgovoriIzbrišiI'm amazed at the dedication of the samurai, you don't see that much any more. I do hope things get better for your country.
OdgovoriIzbrišiI'm so happy to see you at 'My Corner of the World' this week!
My Corner of the World
I enjoyed the fascinating narrative and photos.
OdgovoriIzbrišithanks for the information and photos
OdgovoriIzbrišiČestitanje vašemu lepemu svetu.
OdgovoriIzbrišiŽelim ti vse najboljše.
Pozdrav in objem.
Z Japonske ruma ❃