SANTORINI - modro in belo

Ob imenu Santorini vsi pomislimo na bele hiške visoko na kalderi, ki se kot sneg spuščajo proti morju. In bele cerkvice z modrimi strehami. Mir in tišina. Glamur. Eleganca. Razkošje užitka.

Mogoče res za koga. A ravno tam, kjer naj bi bilo najlepše je največji kaos. Center glavnega mesta Fire je ena sama gužva. Mesto je polno avtomobilov, težko najdeš parkirišče. Po ozkih ulicah v starem delu se vije kolona turistov, ki so ravno prispeli iz pristanišča, ko so se za en dan ustavili na križarjenju po Egejskem morju med Kikladskim otočjem. In ker je vroče me gužva ubija, komaj čakam, da se ulica toliko izprazni, da se lahko prosto gibam. Nekaj fotk ... kaj več če se mi ne da, res ne.

FIRA

Večer v Firi. Še vedno polno turistov a bolj ko se bliža večer, manj je ljudi na ulici. Tudi manj vroče je in sprehod po ulicah je zares prijeten. Bliža se sončni zahod in ljudje že čakajo s telefoni v roki. Pol ure po sončnem zahodu so fotografije najlepše. Zato hitim, da ujamem nekaj lepih trenutkov.

OIA

Večer v Oi pa je nekaj posebnega. Iz Kamarija do Oie je nova cesta, zato je Oia še bolj dostopna z avtomobilom. Problem je parkirati, ampak pustimo zdaj to ... Večer v mestu. Restavracije so še prazne, začnejo se polnit kakšno uro pred sončnim zahodom. Ob glavni promenadi visoko nad morjem se ljudje sprehajajo in čakajo na primerno uro, da zasedejo najboljši prostor za ogled sončnega zahoda. Najboljša mesta so zasedena že 2 uri prej. Tako je že leta in leta ... ljudje pridejo, da bi videli najlepši sončni zahod.

Pol ure pred sončnim zahodom smo mirno čakali ... in žalostno ugotovili, da se bo sonce ovilo v tačico oblakov in ne bomo videli najlepšega sončnega zahoda. Ampak nič ne de, važno je biti tam in doživeti kako ljudje mirno in strpno sedijo in čakajo ...