Alpe, prelazi, jezera, smučanje, banke, čokolada, sir, ure, nožki, vlaki, točnost, visok standard, nevtralnost… To so značilnosti Švice in Švicarjev.
Izlet v Švico sem planirala že pred leti. V planu je bilo potovanje iz kraja v kraj, me potjo bi prevozili vse večje prelaze (St.Gotthard, Furka) in si ogledali vsa poznana mesta (Berna, Lucern), od daleč videli Matterhorn in šli pod Jungfrau, z vlakom v St.Moritz … ulala … potrebovali bi 100 % sončno vreme in ... zadeti na loto.
Sedaj razmišljam drugače. Rezerviram hotel in naredim obširen plan z možnostmi za kakršno koli vreme. Švica je lepa in zanimiva tudi, če je kakšen dan oblačen.
Spali smo v kraju THUN, 6 dni v istem hotelu. Ogledali smo si samo osrednji del Švice, kanton Bern. Tam je praktično vse … Alpe, reke, jezera, lepa mesta.
Pot do tja je trajala 10 ur (google pravi 8h, ker njemu pač ni treba 4x na WC). Odšli smo v nedeljo zjutraj, skozi predor Karavanke, pa Tauern tunnel, mimo Salzburga. V dveh urah smo bili preko Avstrije na AT/DE meji.
Pot smo nadaljevali mimo Müenchna proti Memingenu se tudi večkrat ustavili, zaradi gostega prometa vozili počasi a tekoče. Julija je ta del Nemčije zelo obremenjen saj je tu pot proti morju (v Italijo in na Hrvaško). Zapustili smo Nemčijo in se preko kraja Lindau vrnili v Avstrijo, kjer smo naredili obvezen postanek za kavo, kupili CH-vinjeto in natočili gorivo. Najbližji prehod v Švico je preko kraja Lustenau, ki je s Švico povezan samo preko mostu čez reko Ren (ja, tisti Ren, ki potem teče skozi celo Nemčijo izvira v Švicarskih Alpah pri kraju Chur, ima pa več imen: Rhenus, Rein, Rhein, ...) No, reka Ren je tudi meja med Avstrijo in Švico in na švicarskem delu je tudi carinska kontrola, kjer so poleg kontrole dokumentov pogledali še v prtljažnik in preverili, če res nimamo nič mesa, alkohola in cigaret.
Končno v Švici. A nas je čaka še dolga pot do Berna. Prvi vtisi … Nič posebnega, vse enako kot v Nemčiji, Avstriji oz. nič kaj dosti bolje kot pri nas. Res sem pričakovala nekaj več. Glede na sloves Švice sem pričakovala lepše in boljše ceste, bolj urejena polja. Glede na visok standard sem pričakovala dosti boljši vozni park a so bili vsi BMW-ji, Audiji ipd z nemškimi tablicami. Kaže, da znamke avtomobila za povprečnega Švicarja niso tako pomembne.
In tako smo se mirno peljali, točno 120 km/h, proti našemu cilju: mesto Thun, kjer so nas v švicarski nemščini pozdravili z „Grüezi“.
SE NADALJUJE ...
 |
| "Grüezi" aus Schweiz |
Izlet v Švico sem planirala že pred leti. V planu je bilo potovanje iz kraja v kraj, me potjo bi prevozili vse večje prelaze (St.Gotthard, Furka) in si ogledali vsa poznana mesta (Berna, Lucern), od daleč videli Matterhorn in šli pod Jungfrau, z vlakom v St.Moritz … ulala … potrebovali bi 100 % sončno vreme in ... zadeti na loto.
Sedaj razmišljam drugače. Rezerviram hotel in naredim obširen plan z možnostmi za kakršno koli vreme. Švica je lepa in zanimiva tudi, če je kakšen dan oblačen.
 |
| Bernske Alpe - pogled na Jungfrau |
 |
| Bernske Alpe - pogled na Eiger in Mönch |
Spali smo v kraju THUN, 6 dni v istem hotelu. Ogledali smo si samo osrednji del Švice, kanton Bern. Tam je praktično vse … Alpe, reke, jezera, lepa mesta.
 |
| jezero Thunersee |
Pot do tja je trajala 10 ur (google pravi 8h, ker njemu pač ni treba 4x na WC). Odšli smo v nedeljo zjutraj, skozi predor Karavanke, pa Tauern tunnel, mimo Salzburga. V dveh urah smo bili preko Avstrije na AT/DE meji.
Pot smo nadaljevali mimo Müenchna proti Memingenu se tudi večkrat ustavili, zaradi gostega prometa vozili počasi a tekoče. Julija je ta del Nemčije zelo obremenjen saj je tu pot proti morju (v Italijo in na Hrvaško). Zapustili smo Nemčijo in se preko kraja Lindau vrnili v Avstrijo, kjer smo naredili obvezen postanek za kavo, kupili CH-vinjeto in natočili gorivo. Najbližji prehod v Švico je preko kraja Lustenau, ki je s Švico povezan samo preko mostu čez reko Ren (ja, tisti Ren, ki potem teče skozi celo Nemčijo izvira v Švicarskih Alpah pri kraju Chur, ima pa več imen: Rhenus, Rein, Rhein, ...) No, reka Ren je tudi meja med Avstrijo in Švico in na švicarskem delu je tudi carinska kontrola, kjer so poleg kontrole dokumentov pogledali še v prtljažnik in preverili, če res nimamo nič mesa, alkohola in cigaret.
Končno v Švici. A nas je čaka še dolga pot do Berna. Prvi vtisi … Nič posebnega, vse enako kot v Nemčiji, Avstriji oz. nič kaj dosti bolje kot pri nas. Res sem pričakovala nekaj več. Glede na sloves Švice sem pričakovala lepše in boljše ceste, bolj urejena polja. Glede na visok standard sem pričakovala dosti boljši vozni park a so bili vsi BMW-ji, Audiji ipd z nemškimi tablicami. Kaže, da znamke avtomobila za povprečnega Švicarja niso tako pomembne.
In tako smo se mirno peljali, točno 120 km/h, proti našemu cilju: mesto Thun, kjer so nas v švicarski nemščini pozdravili z „Grüezi“.
Švica v 6. delih
Linking up with
Your landscape photos show the breathlessness of the area. Thank you. :-)
OdgovoriIzbrišiLovely . Please tell something about my captures on my blog.
OdgovoriIzbrišikrasni krajolici.
OdgovoriIzbrišiI recognise the cabine from Bern. We didn't get to Thun. I look forward to seeing your photos of the castle (it was shut in Jan for us)
OdgovoriIzbrišiFabulous shots.
OdgovoriIzbriši