Turčija – ANTALYA

Antalijo sem si po desetih letih želela ponovno videti. Pa ne Antalijo z milijonom prebivalcev (na območju province Antalije jih živi kar 2 milijona). Predvsem mi je bil všeč stari del KALEIČI, s turškimi hišami v katerih so trgovinice s kičem in ozke tlakovane ulice. A se je tudi to spremenilo.

ANTALYA KALEIÇI

Lara je od Antalye oddaljena le 15-20 km, a Antalya ni več revno milijonsko mesto. Ima dober vozni park a slabo označene ceste. Zato je rent'a'car samo za pogumne. Avtobus? Ja, če veš kje moraš izstopiti in vstopiti. Taksi … 20 eur v eno smer.

vozijo se kar po tramvajski progi... občasno pripelje tudi tramvaj

Za ogled Antalye sva se odločila z agencijo Öger-Tours (preko njih sva rezervirala let in hotel). Vodič je bil upokojeni turški gasterbajter, ki se je v Nemčiji naučil toliko nemščine, da je bil zelo samozavesten in je ves čas govoril. A ga niso kaj dosti razumeli niti Nemci, niti jaz. Tako, da kaj dosti novega nisem izvedela.

Najprej spodnji Düden slap. Ob treh popoldne je bilo tako vroče, da kaj več kot ene fotke nisem zmogla.

Spodnji slap na reki Düden

Po ogledu zlatarne (čisto vsak izlet vsebuje najmanj en ogled ali zlatarne, usnja, tepiha ali tekstila) smo se odpeljali v Antalyo. Avtobus nas je pripeljal skoraj v center. Spustili smo se po stopnicah in že smo bili v starem delu mesta Kaleiči, kar po turško pomeni znotraj obizidja.

značilna zeloo stara hiša

sladoledarji so še vedno atrakcija, kako delajo ta sladoled pa ne vem ...
ena čudna zamrznjena kepa, ki jo žokajo in vrtijo

bi tatoo na ulici? ...

... ali raje T-shirt ali jeans na bazaarju?

Ta slika je res morala na blog, saj sem porabila kar nekaj časa, da sem ju "neopazno" fotografirala
in če tipa nista vedela čemu se smejim ... sta res zabita.

Še vedno je bilo vroooooče in zato je bilo nekaj najlepšega iti na barko in si mesto ogledati iz morja.

"piratska" barka, ki je ravno pripeljala v pristanišče

zapluli smo na enourni izlet

kaj naj počnem na barki eno uro? ...

... fotografiram, kar je na voljo

ribič št. 1

ribič št. 2

"ribič" št. 3

ribiči št. 4, 5, 6, 7, 8

Za mesto Antalya lahko rečem samo to, da je na repu lestvice krajev, kjer bi si želela živeti. Dokaj umazano, neurejeno, prevladuje kaos. Zgradbe so grde, brez stila, vsak zida kot mu paše. Da ne omenjam satelitskih krožnikov in zunanjih klim.

Antalya z morja

Po kosilu smo imeli čas za samostojen ogled mesta. In nakupovanje. Ker me nakup na bazarju ne mika, sva se samo sprehajala.

aja, vedno si za spomin kupimo magnetek za hladilnik

In z dvigalom nazaj v moderni del Antalije. Dvigalo je začuda brezplačno. Najbrž zato, ker ne gre za turistično atrakcijo ampak za potrebe prebivalcev.

moderno dvigalo povezuje stari del mesta z novim

glede na to, da je Tučija pretežno muslimanska država je bilo zakritih sorazmerno malo žensk a vseeno več, kot sem pričakovala.

Zvečer je bilo prijetno sedeti na klopci in opazovati ljudi. V okolici trga, kjer je spomenik Atatürku je zaprto za promet (razen, da občasno pripelje tramvaj in se po tej isti progi vozijo z mopedi in kolesi). Zaživi predvsem zvečer, ko se domačini odpravijo na sprehod. In ravno smo ujeli vodni spektakel, mogoče je bilo ravno zato še več obiskovalcev.

fotografija, ki mi je zares všeč

Čakali smo avtobus, saj smo bili domenjeni, da se dobimo šele ob pol desetih. Kaj na počnem do takrat? Še sreča, da se je na trgu ves čas nekaj dogajalo. Doživeti turški večer na trgu je tudi nekaj posebnega.