Plaža Las Teresitas je nekakšen zaščitni znak za Tenerife. Tudi sama sem to dvoje vedno povezovala, plaža pa je veljala za nekaj-kar-moram-videti. Ne vem zakaj jo vsi tako povzdigujejo, najbrž zaradi svetlega peska, ki je na otoku redkost. V resnici pa je to umetno narejena plaža, s peskom iz Sahare.
Plažo Las Teresita sem si predstavljala kot nekaj več, kot kraljico plaž na Tenerifu. Pričakovala sem nekaj ekskluzivnega, zelo luksuznega. Zato so me zelo presenetili dokaj ceneni bari ob robu plaže. V resnici to ni plaža za turiste, to je plaža za domačine. V Santa Cruzu z okolico (SZ otoka) živi namreč več kot tretjina vsega prebivalstva otoka (dobrih 900.000 prebivalcev na otoku). In ob sobotah in nedeljah nekam pač morajo iti. Namesto, da bi jim zgradili bazene, ki jih je potrebno vzdrževat so jim v zaliv nasuli nekaj peska in zasadili nekaj palm.
V soboto popoldne je plaža polna domačinov, tujcev res le za vzorec. Ležala sva na pesku, torbe pa sem ves čas imela skrbno na očeh, svojega nahrbtnika sem se več čas dotikala in pazila, da ne bi oba zaspala. Kot bi slutila, da se nekaj pripravlja. Tudi parkirala sva tik ob policijski postaji. In že to bi nama moralo dati misliti, da nekaj ne štima, če ima plaža svojo policijsko postajo.
Ko sva kasneje govorila s policistom je povedal, da tu redno kradejo, zato sta poleg dveh policistov v uniformah še dva v civilu in da sva ta dan že nevem-katera, ki so ju okradli. In se je čudil, da tega nisva vedela.
Žal sva izvedela prepozno. Če bi vedela, da je ta plaža kr-nekej in da smo turisti tarča zmikavtom, potem bi zagotovo ne odšla tja, nobena fotka ni vredna tega. Kajti prepričana sem, da so naju opazovali že na plaži, pa ni bilo prilike. Tudi na parkingu ni bilo prilike, saj sva parkirala preblizu policijske postaje. Kajti na parkirišču razgledne točke so točno vedeli kje se najini torbi nahajata, vzeli so namreč točno ti dve, ostalo pa na srečo pustili v avtu.
Kar je, je. Upam, da se zgodba ne ponovi. Ne meni, ne vam.
Plažo Las Teresita sem si predstavljala kot nekaj več, kot kraljico plaž na Tenerifu. Pričakovala sem nekaj ekskluzivnega, zelo luksuznega. Zato so me zelo presenetili dokaj ceneni bari ob robu plaže. V resnici to ni plaža za turiste, to je plaža za domačine. V Santa Cruzu z okolico (SZ otoka) živi namreč več kot tretjina vsega prebivalstva otoka (dobrih 900.000 prebivalcev na otoku). In ob sobotah in nedeljah nekam pač morajo iti. Namesto, da bi jim zgradili bazene, ki jih je potrebno vzdrževat so jim v zaliv nasuli nekaj peska in zasadili nekaj palm.
V soboto popoldne je plaža polna domačinov, tujcev res le za vzorec. Ležala sva na pesku, torbe pa sem ves čas imela skrbno na očeh, svojega nahrbtnika sem se več čas dotikala in pazila, da ne bi oba zaspala. Kot bi slutila, da se nekaj pripravlja. Tudi parkirala sva tik ob policijski postaji. In že to bi nama moralo dati misliti, da nekaj ne štima, če ima plaža svojo policijsko postajo.
Ko sva kasneje govorila s policistom je povedal, da tu redno kradejo, zato sta poleg dveh policistov v uniformah še dva v civilu in da sva ta dan že nevem-katera, ki so ju okradli. In se je čudil, da tega nisva vedela.
Žal sva izvedela prepozno. Če bi vedela, da je ta plaža kr-nekej in da smo turisti tarča zmikavtom, potem bi zagotovo ne odšla tja, nobena fotka ni vredna tega. Kajti prepričana sem, da so naju opazovali že na plaži, pa ni bilo prilike. Tudi na parkingu ni bilo prilike, saj sva parkirala preblizu policijske postaje. Kajti na parkirišču razgledne točke so točno vedeli kje se najini torbi nahajata, vzeli so namreč točno ti dve, ostalo pa na srečo pustili v avtu.
Komentarji
Objavite komentar
😊❤