KANARSKI OTOKI

Kanarski otoki so otočje, ki je del Makaronezije (kamor spadajo še Azori, Madeira, otočje Salvages in Zelenortski otoki). Sestavlja ga sedem večjih otokov: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, Fueteventura, La Palma, La Gomera, El Hierro, in več manjših. Vsi otoki so vulkanskega izvora vendar na njih ni aktivnega vulkana. Zadnji izbruh je bil na otoku La Palma leta1971, na Tenerifah 1909 leta. 

EU, Španija, Kanarski otoki

Kanarski otoki imajo avtonomen status v okviru Španije, delijo pa se na dve provinci, ki se imenujeta po glavnih mestih Las Palmas de Gran Canaria in Santa Cruz de Tenerife. Sedež parlamenta je v Santa Cruzu, sedež vlade izmenično v obeh mestih.

Kanarski otoki nimajo rek, obilno deževje povzroči le obilnejše hudournike. Voda, ki ne odteka po hudournikih se kopiči v podtalnici v sredini otoka in to je edini vir pitne vode na otokih. Barranco – po naše soteska – je še ena značilnost vseh otokov. Na Tenerifah je najbolj znana Barranco del Infierno (na območju Adeje in poznana predvsem po številnih jamah v katerih so našli areološke ostanke), najlepša pa soteska Barranco de Masca.             

El Teide, viden iz vseh strani otoka

Kaj je bilo prej: Kanarski otoki ali Kanarčki?

Ena od teorij o izvoru imena je ta, da je otočje dobilo ime od Rimljanov, ki so jih imenovali Insula Canaria tj "pasji otoki". Latinsko ime za psa je Canis, Canarii pa pomeni "tisti s psmi" kakor so poimenovali domorodce Guanče. Tudi pasma kanarska doga (Perro de Presa Canario) izhaja od tu.

Ker pa so na otokih v naravi živeli tudi ptički pevci, ki najbrž od tam tudi izhajajo, so le-ti dobili ime po otokih, torej kanarčki. Španci so okrog leta 1496 osvojili Kanarske otoke. Tam so naleteli na tega na videz neuglednega ptička, ki je lepo pel (samičke ne pojejo), zato so ga začeli gojiti. Poimenovali so ga po otokih, kanarček, kasneje so mu ornitonologi dodali strokovno ime Serinus Canaria.  

Opuncije na jugu rastejo kot plevel

Podnebje je subtropsko oceansko. Zime so mile, povprečne dnevne  temperature so okoli 20 stopinj. Poleti okrog 28 °C. Vreme je lahko zelo različno. Na jugu prevladuje suho in vroče, na severu pa deževno in vlažno. 

Kanarski otoki so ognjeniškega nastanka, nastali so iz nič. Vse kar je živega se je nanje priselilo. Pa vseeno najdemo veliko rastlinskih in živalskih endemitov. Torej rastejo/živijo le na otokih Makaronezije, nekateri le na Kanarskih otokih. Na otoke so prišli iz različnih delov sveta, predvsem iz Sredozemlja izpred več milijonov let, kjer se je klima preveč spremenila, da bi se ohranili.

Kanarski bor, ki ga ne uniči niti požar

Gozdovi na 1500 m/m

Zagotovo najbolj znana je agavovka zmajevec Drago (Dracaena draco), kanarski dateljevec (Phoenix canariensis), ki je danes že prava redkost, ravno tako nekaj vrst lovorikovca (v gorovju Teno na okrog 1000m/m). Posebnost so tudi raznovrstni mlečki, podobni kaktusom. 

Zelo pogost je Kanarski bor (Pinus canariensis), ki raste predvsem na višini 1000-2000 m in je potomec himalajskega bora. 30-45 m visok bor je zelo odporen na ogenj, na njegove dolge iglice pa lovijo kapljice iz močne zračne vlage, ki po njih polzijo v tla in v podtalnico. 

Aeonium Holochrysum (Endemit Kanarskih otokov) 

Aeonium Holochrysum

Euphorbia Ingens (endemit Severne Afrike)

Echium wildpretii (endemit  Kanarskih otokov, sploh Tenerifa)

Med živalskimi vrstami je veliko endemitskih kuščarjev, med tem ko na otoku ni kač. Najbolj poznan kuščar je Lagarto (Gallotia galloti), precej razširjen in ga je možno videti vsepovsod.

Lagarto

Še nekaj glede sklanjatve. Tenerife sem vedno sklanjala kot Jesenice. Torej: na Jesenicah, na Tenerifah. Ko sem pred tremi leti iskala podatke za blog sem našla podatek, da se Tenerife sklanja kot tujke, torej v moški osebi ednine, torej: na Tenerifu. Takrat se mi je to slišala gooozno. Sedaj mi gre že bolj v uho in večinoma uporabljam to sklanjatev. Pomagam si z besedico otok, torej na otoku Tenerifu, ali krajše: na Tenerifu.

:-)

vir: Saša S.  pred tremi leti