OPATIJA

Opatija se mi zdi eden najlepših krajev na hrvaški obali. Všeč mi je, ker je ohranila je čar Avstroogrske, saj so obnovljene stavbe ohranili v tem stilu. Lani so bili prvomajski prazniki precej deževni, tako sva si Opatijo ogledala le v enem dnevu. Letos sva izlet nadaljevala. Vremenska napoved ni bila obetajoča, a sva vstrajala in vseeno odšla, čeprav bi lahko Booking rezervacijo odpovedala brez stroškov.



ČETRTEK

Brez dežnika nikamor. To je bil stavek, ki sva si ga zapomnila, saj je v četrtek deževalo vsaj 3x. Brez dežnika bi bila mokra ali pa bi pol ure vedrila pod krošnjami kamelij.

Hotel AMBASADOR je čisto na začetku Opatije. Zato sva kot prvi izlet izbrala Volosko, kamor sva odšla na kavo. Seveda peš, po sprehajalni poti Franca Jožefa I. oz. LUNGOMARE. Pot je nastala v leti 1885-1889 in bila leta 1911 dokončana vse do Lovrana, skupaj  kar 12 km poti, saj je potrebno obhoditi prav vsak zalivček.

Popoldne sva se razvajala ob hotelskem bazenu, ko pa je oblak prekril sonce sva odlšla na kratek sprehod proti centru Opatije. Obsedela sva v Kraševi kavarni in si privoščila njihovo krašno ponudbo.

Kavarne so ena izmed znamenitosti Opatije. Najbolj znana je kavarna Wagner v hotelu Milenij, kjer je bilo videti veliko mamljivih slašči, zatovo dobrik saj je bila kavarna ves čas polna gostov. Nič manj slavna pa ni v hotelu Continetal kamor sva odšla v petek.

PETEK 

Pri zajtrku nas je presenetila ploha, vendar se je nad Reko že kazalo sonce. Slabo vreme seveda ni vplivalo na odločitev, da je potrebno prehoditi še tisti del poti Lungomare, kjer še nisva bila.

Lani sva prehodila pot od hotela Adriatic do Ičićev, torej je preostalo še od Ičićev do Lovrana. Nekako je obveljala moja, da se odpeljeva do Lovrana.

S parkiranjem ni bilo problema, samo mesto pa mi ni bilo všeč. Zato sva kar hitro odšla proti obali. Pot Lungomare je urejena tako lepo kot v Opatiji.

V Ičićih so se oblaki razkadili, pokazalo se je sonce in sprehod v marini je bil zares čudovit.

Ob povratku je bila ura čas kosila in že kar določena sva bila da greva na kosilo v MALI RAJ, mimo katerega vodi Lungomare in je dostopen z avtomobilom. Lani sva bila tam lepo postrežena, gostje pri sosednjih mizah pa vidno zadovoljni s pojedino in tudi letos je bilo tako. Odločila sva se za bolj lahko kosilo, saj naju je zvečer čakala večerja v hotelu.

Že zelo dolgo nisva jedla školjk in kje naj bodo najboljše, če ne ob morju. Dagnje in dondole.

Popoldne je bilo prijetno sončno in zato še postanek v Opatiji, s fotoaparatom v roki.

 Nekaj fotografij najbolj znanih hotelov:

SOBOTA

Povsem deževen dan, nebo je bilo pokrito z oblaki do kamor je seglo oko. Po obilnem zajtrku sva ob 11h zapustila hotel. Namesto po krajši poti čez Rupo proti Ilirski Bistrici sva se odpeljala preko Istre. Nikoli se še nisva peljala po Istri, tudi Buzetu smo se vedno raje izognili.

Presenetila me je obalna cesta proti Brestovi (od koder vozi trajekt na Cres), ki je lepo vzdrževana, nič luknjava in flikana. Enako je bilo s cesto, ki je se v Plominu (Vozliči) odcepila severno proti Lupoglavu. Na zemljevidih je cesta označena z "belo", pričakovala sem malo boljši makadam, v resnici pa je cesta boljša kot marsikatera taglavna v Sloveniji. Pot je hitro minila in hitro sva prispela v Buzet. Stari del mesta se nahaja na hribu. Če bi vedela da to tako strmo bi avto pustila pred obzidjem. Ker ko sva enkrat zapeljala skozi ni bilo poti nazaj. Strmo je bilo tako, da bi na spolzkih kamnih potrebovala zimske gume. Me je bilo resno strah, kako bo šlo navzdol.... Samo mesto je nezanimivo, ni obnovljeno, polno je avtomobilov, nobenega pravega vzdušja, da bi posedela v - najbrž edini - kavarni.

Hotel AMBASADOR  (Remisens Premium Hotel Ambasador *****)

Lani sva izbrala hotel Adriatic, ki pa mi ni bil prav nič všeč. Vizualno tudi Ambasador ni obetal nič zanimivega saj je njegova zunanjost nezanimive kockaste oblike. Vendar je bila notranjost leta 2013 prenovljena. Ponudba BOOKING-a s polpenzinom za 60 eur/dan/os pa se mi je zdela primerna za kratek oddih in izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna.  LINK,  LINK 

Moderno opremljene sobe dajo dober občutek bivanja. Malce razvajanja ne škodi. Zelo me je presenetila hrana, tako zajtrk kot večerja sta imela bogat izbor tudi za nas, bolj izbirčne.

Za goste se znajo potruditi. So zelo prijazni, vedno nasmejani, ustrežljivi. Ne pustijo niti, da bi gost sam nesel prtljago. Najprej mi je bilo malo čudno, potem pa sem se navadila. Upam, da se v ta hotel še kdaj vrnem. Pa ne več med prvomajskimi prazniki, raje po Zofki, ko bo več sonca in bodo cvetele tudi kamelije.