četrtek, 10. julij 2014

TENERIFE - dopust, ki bi ga najraje izbrisala



Začelo se je slabo, organizator (Bücher-Reisen) me je obvestil en mesec pred odhodom, da so nam prestavili povratni let, namesto nazaj v Salzburg bo letalo priletelo v München.

Tenerife imajo tudi poleti prijetno klimo, tam do 28°C. Kljub temu me je ob prvem pogledu na Tenerife močno zaskrbelo, saj je iz oblaka nad otokom kukal samo vrh El Teide. Vse ostalo je bilo okrog-in-okrog zavito v gost puhast oblak.



Prvi dan počitnic sva imela namen preživeti ob bazenih v hotelu. En dan brezdelja je dovolj, za naslednji dan sva rezervirala avto (kar po telefonu, veljala je ponudba iz spletne strani agencije Cicar, 120 eur za 4 dni Opel Astre). Plan izletov je bil:
- najpej na El Teide, pa v gl. mesto in na Las Teresitas,
- naslednji dan čez Masco v Garachico in La Orotavo,
- tretji dan popoldne v shopping,
- četrti dan v Jungle Park in Los Gigantes.

Pa so mi pokvarjene školjke spremenile plan, zaradi slabosti si nisem upala dlje kot 10 min z avtom. Odpeljala sva se v bližnji LOS CRISTIANOS in naprej v LAS AMERICAS. Kraj nama je bil poznan izpred 3 let, ko smo tam dopustovali. Vreme je bilo sončno z nekaj oblački, ravno prav za poležavanje na plaži. Parkirala sva blizu plaže de Troya, za dva ležalnika sva odštela 10 eur. Plaže od Cristianosa do Adeje so narejene z zalivčki, kjer je voda dovolj topla za kopanje.

Takoj, ko sem se počutila dovolj zdrava sem odšla na sprehod s fotoaparatom:





Ker na plaži razen ležanja ni kaj početi sva se zapeljala v Las Americas na shopping. Vroče je bilo in pohajkovanje po znanih ulicah sva kaj hitro zaključila. Potem pa je sledilo vprašanj: Kje sva parkirala? Ja tukaj, vem, da tukaj.....

Na Tenerifu se lahko parkira brezplačno, vendar le na zato označenih mesti. Povsod drugje, tudi, če ni izrecno prepovedano lahko pomeni, da ti pajek odpelje avto. Tako se je zgodilo tudi nama... pravzaprav so med vsemi napačno parkiranimi odpeljali samo najin rent-a-car. S taksijem sva se zapeljala do policijske postaje in prispela sočasno z "najino" Astro. 50 eur za nepravilno parkiranje in 50 eur za prevoz. Kako se hitro znebiš denarja...


Slab začetek, konec še slabši. No, da ne prehitevam...

Naslednji dan smo se prebudili v čudovit dan. Po zgodnjem zajtrku sva se odpeljala na izlet po otoku. Čez kaldero Canada, mimo El Teide do glavnega mesta Santa Cruz ... težavam nasproti.

Dan je hitro minil, v glavnem mestu si nisva imela namena ničesar ogledati, ker je pač preveliko, da bi bilo zanimivo. Zanimala naju je le čudovita plaža Las Teresitas, ki na vseh fotografijah izgleda božansko. Vendar res samo na fotografijah. Gre za plažo, ki je namenjena predvsem domačinom, ob njej je nekaj preprostih barov, nič posebnega. Pa še voda je bila mrzla. Zato sva se kar hitro odpravila naprej, na razgledno točko nad plažo, od koder nastanejo taki čudoviti posnetki te spektakularne plaže.


Razgledna točka ni nič drugega kot parkirišče za 5 avtomobilov in ploščad nad prepadom, delno tudi ograje ni. Vse to me ni ni odvrnilo, da ne bi naredila nekaj 10 posnetkov. Ni bilo več kot  nekaj minut, ko me mož pokliče.... "prit sem" .... in nato.... "vlomil so nama". Ne morem verjet, da je bilo res. Zaklenjen avto, praktično ves čas na očeh. Profesionalci so naju najbrž opazovali že prej, a ni bilo priložnosti. Tam pa so neopazno vlomili skozi zadnja bočna vrat, prekucnili zadnji sedež, da so prišli do ene torbe v prtljažniku, druga (moja) pa je bila pred sovoznikovem sedežem. V hipu sem ostala brez foto-nahrbtnika, osebne, bančnih kartic, telefona in sončnih očal.

Potem pa na policijo. Dolga zgodba kako sva jo našla in kako tam nihče ne govori angleško. V času, ko sva čakala sva spoznala madžarskega študenta, ki smo mu na tej plaži ukradli nahrbtnik z denarnico (ves denar, kartice) in telefon. Torbo z oblačili in potnim listom so mu pustili. Revež ni imel kam iti. Policaj mu je dal listek z naslovom madžarskega konzula v kraju Arona in ga prepustil cesti brez enega €. Briga njih.... Arona pa 90 km od Santa Cruza.... Seveda se nama je zasmilil, bil je brez denarja in brez prenočišča (saj si novega hostla še ni našel) zato sva mu ponudila prevoz do Arone, ki je malce naprej od najinega hotela. Ker je bila sobota zvečer se nama je zdelo najbolje, da bo prespal na kavču v najini sobi.

Pretihotapili smo se mimo recepcije, nato pa v restavracijo na večerjo. Občutki so bili mešani, nisem vedela ali je to prav ali ne, ampak v tistem trenutku se mi je to zdelo edina možna rešitev.

Naslednji dan smo odšli na konzulat. Po dolgem iskanju smo končno našli stanovanje, vendar konzulka Nora ne živi več tam, že pred 10 leti se je preselila. ??????? Potem pa na policijo v Las Americas po nasvet, kaj naj storimo. Na srečo smo naleteli na angleško govorečega policaja, ki je poiskal pravilen naslov gospe Nore, ki živi v Santa Cruzu. Ker je bila nedelja se na telefon ni oglasila. Dal nam je tudi pameten nasvet, naj se Madžar prijavi v hotel, kjer je nazadnje bival, na podlagi zapIsnika ga morajo sprejet, tudi, če je trenutno brez denarja (ga bo že dobil in plačal).

Ker sva že začela z reševanjem nesrečnega Madžara sva morala izpeljati do konca. Popoldne smo se ponovno odpeljali v 80 km oddaljen Santa Cruz. Ko sva se vračala nazaj sem se počutila olajšano, vesela sem bila, da sva nekomu pomagala. Kar so ukradli nama ni nič proti temu, kar se je zgodilo njemu. Res si nisem želela biti na njegovem mestu.

Ne vem še ali so mu na konzulatu sploh kako lahko pomagali, v takih primerih je namreč najhitrejša pomoč od domačih, ki nakažejo denar preko Western Union-a. Seveda, ne na nedeljo.
...
Zadnja dva dni sva utrujena  raje ostala kar v hotelu, skrbno sva čuvala tablico in moj novi telefon, vrata pa vedno 2x pokljukala, če je res zaklenjeno. Privoščila sva si le vožnjo z dvokolesnikom SEGWAY, kar je bila res lepa izkušnja.

Dopust se je končal srečno. Domov smo zaradi stavke francoskih letaliških delavcev odleteli z enourno zamudo, vednar nas je v Münchnu Go-Opti počakal. "Piksna pira", ki jo je razneslo v kovčku pa tudi ni naredila večje materialne škode.

Sreča v nesreči je bila, da sem imela preko Triglava sklenjeno zavarovanje zlorabe kartic. Saj si nisem mislila, da bo to kdaj rabila, sem namreč zelo vraževerna in verjamem, da če imam urejeno zavarovanje se mi nič ne bo zgodilo in obratno, če ne zavarujem ... Tokrat zavarovanje izplačalo. Triglav pa moram pohvalit, da je brez komentarja vrnil 170 eur za izdelavo novih kartic in nakup novega foto nahrbtnika. :)

... se nadaljuje ...

4 komentarji:

  1. fajn, tole z madžarom, nimaš kaj, tudi to se zgodi, takrat je hudo, ampak s časom človek pozabi in upam, da je bilo tudi lepih doživetij veliko, ta pa ostanejo v spominu za vedno .. komaj čakam fotke .. naslednjič .. sonja

    OdgovoriIzbriši
  2. Mi še vedno živimo v nekem prepričanju, da je vse tako kot pri nas. (no tudi pri nas bo vedno več tega, za to je poskrbela evropa z odprtimi vrati..).
    Teke izkušnje te olajšajo in pripomorejo da si bolj pazljiv nikoli pa dovolj pazljiv, ker so nepridipravi polni nekih zvijač, ki nam niti na pamet ne pridejo.

    OdgovoriIzbriši
  3. dober konec, vse dobro :)

    OdgovoriIzbriši