Rudnik živega srebra

Idrija ... o, kje je že to, kako se pride tja? Slovenija je majhna ampak vseeno se mi je zdelo, da je Idrija tam nekje za sedmimi gorami ...

Idrija je še vedno rudarsko mesto, a lepo, svetlo in čisto.

Idrija najverjetneje danes sploh ne bi obstajala, če pred več kot 500 leti na tem območju ne bi našli zelo bogate živosrebrne rude. Rudnik je bil do prve svetovne vojne eno najbolj donosnih državnih podjetij v Avstro Ogrski in leta 1913 dosegel proizvodni rekord z 820 tonami, kar je 34 polnih šleparjev živega srebra. Zelo donosen je bil tudi še po 2. svetovni vojni. Seveda je šel ves denar vedno lastnikom rudnika (Napoleon, Avsto Ogrska in nato Jugoslavija), za rudarje je vedno ostal samo drobiž.

Vhod v muzejski rudnik živega srebra, včasih je bil tu vhod v Antonijev rov

Antonijev rov - najstarejši ohranjen vhod v rudnik v Eropi
Rudnik je od leta 2012 vpisan tudi v Seznam kulturne in naravne dediščine UNESCO

prikaz starih načinov rudarjenja

rudarska svetilka, dolga leta edina luč v rudniku globoko pod zemljo

Dokler nismo bili preveč okoljevarstveni je bilo živo srebro zelo donosno. Uporabljali so ga v medicini, zobozdravstvu, kozmetiki, kmetijstvu, v kemični industriji, znanosti ... Jaz se ga še spominjam iz razbitega termometra, ko sem ga kot vodo prelivala iz roke v roko.

Potem pa so ugotovili, kako zelo je strupen, toksičen in uporabljali so ga vedno manj in manj. Zadnje kapljice živega srebra so v Idriji pridobili 7. novembra 1995, potem pa so peči za vedno ugasnile. Ker se rudnik s svojimi rovi nahaja pod mestom je bilo zaprtje dolgotrajen proces, ki se ne bo nikoli zares končal, saj morajo rove nenehno vzdrževat, da se ne posedejo in mesto Idrija z njimi vred.

ANTONIJEV ROV - dolžina 1,2 km, najnižje se spusti 96 m pod zemljo.
Temperatura v rudniku je 10-13 °C.

500-letno rudarjenje se ne preneha kar tako. Rudnik je za Idrijo še vedno zelo pomemben, Idrija je postala svetovni tehniški spomenik, tako pomemben za človeštvo, da ga varuje Unescova svetovna dediščina.

RUDNIK ŽIVEGA SREBRA (Hg)

ANTONIJEV ROV - je edini rov Idrijskega rudnika, ki je odprt za turiste. Je najstarejši rov (in tudi najstarejši ohranjen vhod v rov rudnika v Evropi). Kasneje so za opustili, zaprli z gramozom in uporabljali mnoge druge vhode. Za turistične oglede so se odločili za ta rov ravno zato, ker je najbolj dostopen in ni nevaren, ni treba uporabljati dvigala ... Za ohranjanje rova morajo podporni les menjajo na 2 leti, saj zaradi vlago hitro trohni. Za podporni les so vedno uporabljali smreko. 1.) ker je tu največ smrekovih gozdov in 2.) ker ob popuščanju smrekovina glasno ječi in z zvokom opozarja, da se rov seseda.

Železni podporniki v rudniku - prikaz, sicer se niso uporabljali

Leseni podporniki v rudniku in Perkmandelc
PERKMANDLC - jamski šrat, ki je rudarjem rad ponagajal ali pa jim pokazal pot do bogate rude

prikaz novejših načinov rudarjenja

Rudnik živega srebra - prevažanje rude v vozičkih

V rudnik sva prišla na jutranji ogled ob 10h. Odlična izbira, od slovenskih turistov sva bila edina in imela sva svojega vodiča, ki je bil odličen govorec in kljub mladosti odličen poznavalec zgodovine Idrije. Skupna vstopnico za rudnik in topilnico, 16 eur/os. Ogled rudnika uro in pol, nato pa še dobro uro za ogled v Toplnici.

TOPILNICA Hg je prikaz kako so rudo topili in iz nje izločili Hg, ter kako se je živo srebro uporabljalo skozi stoletja. Spet sva bila sama, vodička pa zelo prijazna in zgovorna in res sem čisto "padla not", da niti fotografij nisem naredila. Pač ne morem poslušat in fotografirat hkrati.

ŽIVO SREBRO (Hg, Mercury) - edina tekoča kovina na svetu. strupen, toksičen. Ohlajeno na -38,9 °C postane trdno kot jeklo in ga je moč kovati, vrelišče pa ima pri 356,7 °C. 1 liter živega srebra tehta 13,56 kg.

Živo srebro pridobivajo iz cinabaritne rude (70%), nekaj ga je tudi samorodnega (30%), ki se kot majhne kapljice nahaja znotraj kamnin. Najlepši pa je živo rdeči mineral CINABARIT (HgS), ki pa je že zelo redek. Njegova rdeča barva se imenuje cinabaritno rdeča in je tudi značilna barva Idrije.

Od leta 2011 je živo srebro umaknjeno z industrije in prodaje v EU. Vsi rudniki v Evropi in Severni Ameriki so zaprti, živo srebro še vedno kopljejo na Kitajskem.

živosrebrna ruda

SPREHOD PO IDRIJI

Zaradi oglasa na TVS je postala zelo znana tudi IDRIJSKA KAMŠT - ČRPALKA Z VELIKIM LESENIM KOLESOM, ki so jo zgradili zaradi vode, ki se je nabirala v podzemlju rudnika in je ves čas predstavljala velike ovire pri delu. Leta 1790 so zgradili največjo črpalko, ki je črpala rudniško vodo iz Jožefovega jaška 283 m globoko. Delovala je do leta 1948. Njen najbolj prepoznan del je LESENO VODNO KOLO s premerom 13,6 m in je eno izmed največjih tehničnih čudes Slovenije in Evrope.

Nahaja se ob reki Idrijci kjer se končajo "rake". Na vratih stavbe kjer se nahaja Kamšt je pisalo, da je ogled možen z vodičem iz mestnega muzeja. Kar nekaj .... mislim.

RAKE - je 3,5 km dolg vodni kanal, ki je iz reke Idrijce stalno dovajal vodno na vodno kolo Idrijske Kamšti. Po prenehanju delovanja vodnega kolesa so rake propadale, sedaj so delno obnovljene in ob njih vodi sprehajalna pot od Idrije do Divjega jezera.

RAKE ob rekreativno sprehajalni poti

DIVJE JEZERO (cca 2-3 km iz Idrije) - majhno kraško sifonsko jezero, ki ga obkrožajo prepadne stene. Voda priteka na površje skozi sifon (podvodni rov) iz velikih globin in pod pritiskom. Ob močnem nalivu se stanje vode lahko močno spremeni, sicer pa je vodna gladina zelo mirna. Temperatura vode je 7-10°C. Voda iz jezera se preko potoka Jezernica izteka v reko Idrijco.

Divje jezero

Divje jezero in reka Jezernica

55 m dolga reka Jezernica, ki teče iz Divjega jezera v Idrijco

IDRIJSKA ČIPKA je zame največja značilnost za Idrijo. Medtem, ko so bili možje v rudniku so žene klekljale. Običajno so se zbirale v skupnih prostorih, kjer so klepetale in klekljale. Zabavno s koristnim. Čipke so delale predvsem zase, kasneje tudi za prodajo, da so povečale skromen družinski proračun.

Stalna razstava o Idrijskih čipkah je v Mestnem muzeju (v gradu), Izdelovanje čipk je tristo let stara idrijska obrt in za rudnikom največja znamenitost mesta. Čipki v čast občina vsako leto priredi poseben festival, običajno tisti vikend pred 22.6., ko goduje Ahacij, zaveznik rudarjev.

punkl, kleklji (kleklni) in ročno klekljana čipka

Čipka moje tete ... bi se morala naučiti klekljanja tudi jaz? Ja, res ...

Žal je za čipke zmanjkalo časa. Mogoče je bil tak tudi namen, zato, da se v Idrijo še vrnem. Saj sploh ni bilo tako daleč.

IDRIJSKI ŽLIKROFI so najbolj značilna jed teh krajev. Ampak, ker v Idriji nisva našla nobene odprte gostilne, sva se odpeljala v Žiri, v gostilno "Pri županu" in tam dobila odlično porcijo. Ravioli, ki imajo obliko Napoleonove kape (klobuka) in so polnjeni s krompirjem.