Zelo rada obiščem kak dvatisočak. Z žičnico, gondolo, zobato železnico. Kakor koli, samo ne peš. Eden od še "neosvojenih" vrhov je bil tudi REISSECK, 2245 m visoko, nad dolino Mölltal (malo pred Mallnitzem) v Avstriji.
Pred odhodom sem si sicer ogledala njihovo spletno stran, kjer sta me je najbolj zanimala cena vozovnice in vreme. Nekako med vrsticami piše tudi, da Bergbahn pripelje do višine 2200 m/m. Ni mi bilo na misel, da bi moral do 2245 m/m? Na to nisem bila pozorna.
Mi je bilo vse jasno, ko sva na blagajni izvedela, da vzpenjača vozi samo do postaje na 2200 m, progo proti jezerom (ki je sicer večinoma v tunelu pod hribom) je namreč lani odnesel plaz in obnovitev bo gotova šele leta 2017. Peš pot do tja ne vodi. Lahko se sprehodiva samo malo naokoli.
Ker sva bila že tam, sva kupila vozovnico (20 eur/os). "Bergbahn" je pravzaprav vzpenjača, ki jo vleče zajla. Strmina ima ponekod tudi 82% naklon, kar bi bilo kako drugače nemogoče prevozit. Prvotno je bila namenjena za izgradnjo akumulacijskega jezu in vsega kar paše zraven za vodo, ki daje moč elektrarni v dolini. No, Avstrijci znajo vsako tako stvar spremeniti v turistično atrakcijo, ki prinaša €€ in tako je Reisseck postal turistična znamenitost.
Pot do zgornje postaje na 2200 m je razdeljena na 3 dele, kar 2x je potrebno zamenjati kabino. Zato 25 min pot mine zelo hitro.
Poletje mogoče ni najbolj primerno za obisk hribov, če želiš doživeti veličasten razgled. Najlepše je takrat, ko je v dolini megla. In najslabše, kadar so v megli vrhovi.
Ampak glede na to, da smo pristali nekje sredi ničesar mi je bilo čisto vseeno, tudi če je megla. Je vse bolj mistično, romantično. Pa še vroče ni bilo.
Očitno se tu obiskovalci zabavajo na poseben način. Z gradnjo "možicev", ki v hribih sicer kažejo pravo pot.
Pa še en možic v živo... Ata je bil sicer zelo zgovoren a na žalost mi nemščina ne gre z jezika.
Izlet sva zaključila zelo hitro, na srečo niso komplicirali glede odhoda pred predvideno uro (že na blagajni se pove uro povratka).
Čez 2-3 leta ponovno načrtujem izlet na Reisseck, izbrala bom lep jesenski dan in si ogledala malo in veliko akumulacijsko Mühldorfer jezero. Upam...
Pred odhodom sem si sicer ogledala njihovo spletno stran, kjer sta me je najbolj zanimala cena vozovnice in vreme. Nekako med vrsticami piše tudi, da Bergbahn pripelje do višine 2200 m/m. Ni mi bilo na misel, da bi moral do 2245 m/m? Na to nisem bila pozorna.
Mi je bilo vse jasno, ko sva na blagajni izvedela, da vzpenjača vozi samo do postaje na 2200 m, progo proti jezerom (ki je sicer večinoma v tunelu pod hribom) je namreč lani odnesel plaz in obnovitev bo gotova šele leta 2017. Peš pot do tja ne vodi. Lahko se sprehodiva samo malo naokoli.
Ker sva bila že tam, sva kupila vozovnico (20 eur/os). "Bergbahn" je pravzaprav vzpenjača, ki jo vleče zajla. Strmina ima ponekod tudi 82% naklon, kar bi bilo kako drugače nemogoče prevozit. Prvotno je bila namenjena za izgradnjo akumulacijskega jezu in vsega kar paše zraven za vodo, ki daje moč elektrarni v dolini. No, Avstrijci znajo vsako tako stvar spremeniti v turistično atrakcijo, ki prinaša €€ in tako je Reisseck postal turistična znamenitost.
Pot do zgornje postaje na 2200 m je razdeljena na 3 dele, kar 2x je potrebno zamenjati kabino. Zato 25 min pot mine zelo hitro.
Poletje mogoče ni najbolj primerno za obisk hribov, če želiš doživeti veličasten razgled. Najlepše je takrat, ko je v dolini megla. In najslabše, kadar so v megli vrhovi.
Ampak glede na to, da smo pristali nekje sredi ničesar mi je bilo čisto vseeno, tudi če je megla. Je vse bolj mistično, romantično. Pa še vroče ni bilo.
Očitno se tu obiskovalci zabavajo na poseben način. Z gradnjo "možicev", ki v hribih sicer kažejo pravo pot.
Izlet sva zaključila zelo hitro, na srečo niso komplicirali glede odhoda pred predvideno uro (že na blagajni se pove uro povratka).
Čez 2-3 leta ponovno načrtujem izlet na Reisseck, izbrala bom lep jesenski dan in si ogledala malo in veliko akumulacijsko Mühldorfer jezero. Upam...
Komentarji
Objavite komentar
😊❤