Tako blizu mojega doma, a lahko na prste ene roke preštejem kolikokrat sem bila tam. Najbrž zato, ker je tako blizu in ker se mi VINTGAR nikoli ni zdel nič posebnega. Dokler o njem ne pišejo drugi in izvem, da ga množično oblegajo tujci.
L. dela med počitnicami v turizmu in si je zaželela, da bi turistom lahko iz "prve roke" povedala kako do tja in kakšna je pot. Zato sva nek oblačen dan izkoristili za izlet.
Soteska VINTGAR je najlažje dostopna po cesti iz Bleda v Spodnje Gorje, kjer sledite smerokazom. Kadar ni veliko gostov lahko parkirate na spodnjem parkirišču, ob vhodu. Vstopnina je zanemarljivo nizka, le 4€.
Soteska je dolga kilometer in pol, pot čez brzice reke RADOVNE je večinoma speljana po lesenih mostovih in galerijah. Ob večjih neurjih je pot spolzka, drugače pa prehodna v supergah, tudi v natikačih se da.
Po lanskoletnem žledolomu je pot obnovljena, le podrta drevesa malo "motijo" lepoto soteske. Ponekod je tako strmo, da se ne čudim, da so drevesa pustili kar tam kjer so, marsikje pa bi se dalo pospravit.
Razgled na slap Šum (kot je na sliki) na koncu soteske je dostopen po poti izven poti soteske, torej po stopnicah dol, čez en lesen most in levo.
Fotografije mi niso ravno najbolje uspele. Nisem ljubitelj take vrste fotografije. Seveda je vse slikano iz roke, uporabila sem različne čase ... v eno smer 1/20, nazaj grede pa 1/30.
L. dela med počitnicami v turizmu in si je zaželela, da bi turistom lahko iz "prve roke" povedala kako do tja in kakšna je pot. Zato sva nek oblačen dan izkoristili za izlet.
Soteska VINTGAR je najlažje dostopna po cesti iz Bleda v Spodnje Gorje, kjer sledite smerokazom. Kadar ni veliko gostov lahko parkirate na spodnjem parkirišču, ob vhodu. Vstopnina je zanemarljivo nizka, le 4€.
Soteska je dolga kilometer in pol, pot čez brzice reke RADOVNE je večinoma speljana po lesenih mostovih in galerijah. Ob večjih neurjih je pot spolzka, drugače pa prehodna v supergah, tudi v natikačih se da.
 |
| stara pot, zaprta za prehod; celotna pot ima nov les in je trdno zgrajena |
Razgled na slap Šum (kot je na sliki) na koncu soteske je dostopen po poti izven poti soteske, torej po stopnicah dol, čez en lesen most in levo.
Fotografije mi niso ravno najbolje uspele. Nisem ljubitelj take vrste fotografije. Seveda je vse slikano iz roke, uporabila sem različne čase ... v eno smer 1/20, nazaj grede pa 1/30.
Vintgar je meni eden najlepših kotičkov v naši prelepi deželici. :) Vse pohvale za lepe fotografije, ki so me ponovno popeljale po soteski. Andreja
OdgovoriIzbrišiNekega poletnega dne je bil ogled Vintgarja presenečenje mojega samčka. Imela sva se lepo in videla še en kotiček naše prelepe deželice. Na momente sem imela občutek, da bi skrbniki kotička morali bolje potruditi...Imamo malo takih kotičkov zatorej menim, da bi lahko lokalne skupnosti bistveno bolj poskrbele.
OdgovoriIzbrišiVsekakor pa je boje poskrbljeno kot pri vstopu in sestopu v slap Kozjak (Kobarid), ki ga kar trumoma obiskujejo popotniki z vsega sveta. in zgleda kot ena razapajoča , spolzko nevarna zadevica... sicer dokljer se nič ne zgodi je vse ok..
Nimaš slabih fotk, moje bistveno bistveno slabše.
erna
ps.
Hvala za komentarje in spremljanje.
Hvala obema. Vintgar se mi je zdel kar zgledno urejen (glede na to, kako je bilo včasih), seveda bi bilo lahko bolje. Gorjanci se očitno zavedajo, kaj imajo in se trudijo.
OdgovoriIzbriši