sreda, 10. avgust 2016

SARDINIJA (4) - na sever otoka, pokrajina GALLURA

Od zadnje objave je minil že cel mesec. Malo je krivo vroče poletje, ko raje kot za računalnikom sedim v senci in berem. Sicer pa sem bila konec julija na Irskem, kjer sem preživela čudovit teden. Nato sem porabila še dva tedna, da sem uredila misli in zapise, ki jih bom objavila ko končam potopis iz Sardinije.

 *****



Malce oblačen dan je bil idealno izhodišče za izlet po otoku. Iz Porto Cerva sva se odpeljala najprej preko polotoka Costa Smeralda, mimo zaliva Golfo di Arzacena do prve znamenitosti ROCCIA DELL' ORSO, v prevodu Medvedja skala. 


Tisočletja je trajalo, da so voda, sol in veter izoblikovale granitne skale v čudovite skulpture. Ena izmed njih močno spominja na medveda. Pot do tja je iz kraja Capo d' Orso, kjer je označeno parkirišče (3€) in tudi vstopnina (3€). Pot je lepo opremljena, dostopno tudi z boljšimi natikači.

Potem pa naprej, v Palau. 


PALAU ni ravno lepo turistično mesto. Ima večjo marino, od tu vozijo trajekti na otok La Maddalana. V bližini je tudi nekaj plaž, ampak nič takega, da bi se bilo vredno vstavit.  


Vzela sva si dobre pol ure za sprehod po mestu, nato pa naprej, po ozkih cestah povsem na sever otoka. 

ozke ceste na severu Sardinije in nestrpni italijanski vozniki 

SANTA TERESA DI GALLURA je simpatično mestece, ki ga obišče veliko turistov. Nekaj tudi zato, ker je od tu najlažje doseči Korziko. Ob lepem vremenu se jo vidi s prostim očesom. Sicer pa malo večje mesto, hiše so tipično italijanske, vse lepo urejeno iz zelo čisto.

pogled na Santa Tereso skozi vetrobransko steklo

   
slikovito in barvito mesto, z nekaj trgovinami. najbolj prodajani so izdelki iz plute in liker iz mirte


skalnata obala, polna čudovitih zalivov

Nekaj km naprej je zelo znan skalnat rt CAPO TESTA, kamor peko peščine vodi cesta mimo dveh znanih plaž, ki se vsaka s svoje strani zaliva skoraj dotikata ceste. Kraj je znan po svetilniku, ki pa ni nič posebnega. 



CAPO TESTA je rt poln skal in čeri. Sliši se dolgočasno, v resnici pa je tako zelo lepo... Skale so čudovitih oblik, tako mehko oblikovanih ne vidiš nikjer. Za razliko od oker - rumenih v Costa Smeralda so tu svetlo sive barve, tudi te iz granita. 

čudovite skale, ki gledajo na Korziko v daljavi 

slon?

ptica? pingvin? domišljija brez meja

Za sprehod je priporočljivo obuti superge, saj tu ni utrjenih poti, pleza se vsepovsod, čez in čez. Skale so hrapave, zelo oprijemljive, res je užitek hoditi po njih. 

No, oblaki so se razvlekli, spet je posijalo sonce, postalo je vroče in oddahnila sva si v bližnjem bifeju, kjer so cene malce prenapihnjene vsaj kar se tiče cene piva ... 8 €.

pivo s pogledom na Korziko

Potem pa skok v morje, na dolgi lepi plaži SPIAGGIA RENA DI PONENTE, kjer je bilo morje kristalno čisto. Zaradi lepega sončnega vremena sva tam ostala malce dlje. 




Sledila je pot domov in čeprav je od Santa Terese do Porto Cervo samo 60 km sva za pot rabila skoraj 2 uri. Pa saj sva bila na počitnicah!

V te kraje sva se vrnila čez dva dni, ko sva si ogledala še severno obalo in mestece CASTELSARDO. Na pot sva se odpravila po stranskih poteh. Zgodilo se je, da sva bila na cesti čisto sama in zanesljiva navigacija v Cliu naju je vodila iz kraja v kraj. Ustavila sva se v vasici LUGOSANTO. To je tipična vas za pokrajino Gallura, povsem neturističen kraj a zelo lepo urejen in izredno čist. 





Potem pa je sledilo tisoč ovinkov do obale, ves čas so naju spremljala drevesa PLUTOVCI (hrast pulotovec, lat. QUERCUS SUBER). Predstavljala sem si, da gojijo drevesa v nasadih. Vendar ne, videti jih je čisto povsod. In dokler drevo ni na pol oguljeno sploh ne veš, da gre za plutovec.

vso pot sem jih gledala a se nisva niti enkrat ustavila, da bi naredila eno spodobno fotografijo

Prvič ga olupijo, ko je drevo staro 25-30 let. Pluta v tej plasti lubja ni najboljše kakovosti. Šele sloj, ki zraste čez 10 let je tista prava pluta, uporabna za čisto vse, tudi za zamaške. In nato lupijo vsakih 10 let.

pravi mali raj, čeprav ne izgleda na prvi pogled

COSTA PARADISO se sliši res božansko. Brala sem zelo različne odzive na to obalo, nekateri so navdušeni, drugi razočarani. Mene je presenetilo bolj to, kako je dostopno. Najprej je bila rampa, vendar za osebna vozila ni bilo problemov. Šlo je za t.i. varovano področje. Cesta do obale je strma, v hribu pa tisoč hiš in vil, preproste nizke gradnje, za ograjo pa ... zelena trava in bazen. Poglejte na google maps! 

izza ograje 

Za parkiranje je bilo komaj kaj prostora, zato sva se samo na hitro sprehodila. Do znana plaže SPIAGGIA DI LI COSSI nisva šla, saj je do tja vodila ozka potka, polna turistov. 




Zapustila sva to bogatijo in se odpeljala na dolgo plažo BADESI MARE. Mislim, da je dolga najmaj 10 km, raje več. Dostopna na nekaj točkah, midva sva izbrala cesto pri odcepu v kraju Badesi. Plačala sva  parkirnino, ki je bila za 4 ure samo 2€ (modra cona). Še sreča, saj kasneje videla, da so nekateri dobili kazen kar 40€. Res, da je samo v italijanščini napisano, da se listek za parkirnino plača v bifeju, ampak to ni izgovor za neplačilo.


No, glede plaže. Sva se odločila, da si privoščiva ležalnike in sončnik, naj stane kar hoče, sva pač na na dopustu in bova temu primerno uživala. Ampak ... ležalniki so bili namenjeni samo gostom iz bližnjih hotelov. Vendar se v Italiji da vse uredit. Tako sva za 10 eur lahko koristila dva ležalnika in senčnik. Samo pravo osebo je bilo treba vprašat :)


Obala je čudovita.  Ta dan je pihalo (vsaj vroče ni bilo) in so bili kar visoki valovi. A tudi to ima svoj čar. Rdeča zastava ni dovoljevala plavanja, zato pa je bilo kopanje v valovih nekaj posebnega. 



Proti popoldnevu, ko bi ni bilo več tako vroče sva se odpeljala naprej v CASTELSARDO, čudovito vasico na hribu, pod mogočno trdnjavo. Vidi se jo že iz ceste in pogled nanjo je fantastičen. 

veličasten pogled, fotografirano med potjo, skozi steklo avtomobila

Z avtom se nama je uspelo pripeljati čisto pod vrh trdnjave. Razgled je čudovit!


na gradu 

Vsakemu prevelikemu navdušenju sledi tudi razočaranje. Predstavljala sem si, da so hiške pod trdnjavo same trgovinice in restavracije, že sem pripravila svojo VISA kartico. Pa je nisem potrebovala. Skromna ponudba gostilnic, nekaj malega B&B. Še fotoaparat je bil bolj kot ne razočaran. 


Potem pa domov mimo druge najbolj znane skale: ROCCIA DELL' ELEFANTE. 

srečno pot!


8 komentarjev:

  1. What fantastic scenery! The rocks are just amazing to see and the architecture is beautiful. Your photos really capture the scenes.

    OdgovoriIzbriši
  2. Love the black and white and the gorgeous gorgeous surf.

    OdgovoriIzbriši
  3. Great photos!
    Thanks for sharing at http://image-in-ing.blogspot.com/2016/08/sweetheart-in-sepia.html

    OdgovoriIzbriši
  4. Amazing shots from Sardinia. The water is so crystal clear and blue. Love the little street scenes you captured as well. Lastly, the rocky shorelines with the big rocks and cliffs are enticing as well. Thank you for linking in with "Through My Lens"

    Mersad
    Mersad Donko Photography

    OdgovoriIzbriši
  5. That's a beautiful place to visit !
    Fantastic photos from Sardinia !
    Greetings

    OdgovoriIzbriši
  6. Oh my what a beautiful day spent in Sardinia. Those views. I love how the towns homes never seem to move into the current century and they've kept their charm. visiting from Lisa's.

    OdgovoriIzbriši
  7. What a beautiful place! There's so much beauty in our world that I've yet to see. I'm glad I can view it through your photos.

    OdgovoriIzbriši
  8. Great travel post. I love travel posts the best because I get to experience a place I have never been. The rock formations were really intriguing. Thanks for linking this post to Life Thru the Lens, I enjoyed it.

    Lisa @ LTTL

    OdgovoriIzbriši