četrtek, 02. julij 2015

Turčija – ANTALYA


Antalijo sem si po desetih letih želela ponovno videti. Pa ne Antalijo z milijonom prebivalcev (na območju province Antalije jih živi kar 2 milijona). Predvsem mi je bil všeč stari del KALEIČI, s turškimi hišami v katerih so trgovinice s kičem in ozke tlakovane ulice. A se je tudi to spremenilo.

ANTALYA KALEIÇI 


Lara je od Antalye oddaljena le 15-20 km, a Antalya ni več revno milijonsko mesto. Ima dober vozni park a slabo označene ceste. Zato je rent'a'car samo za pogumne. Avtobus? Ja, če veš kje moraš izstopiti in vstopiti. Taksi … 20 eur v eno smer.



vozijo se kar po tramvajski progi... občasno pripelje tudi tramvaj






Za ogled Antalye sva se odločila z agencijo Öger-Tours (preko njih sva rezervirala let in hotel). Vodič je bil upokojeni turški gasterbajter, ki se je v Nemčiji naučil toliko nemščine, da je bil zelo samozavesten in je ves čas govoril. A ga niso kaj dosti razumeli niti Nemci, niti jaz. Tako, da kaj dosti novega nisem izvedela.

Najprej spodnji Düden slap. Ob treh popoldne je bilo tako vroče, da kaj več kot ene fotke nisem zmogla.


Spodnji slap na reki Düden 
Po ogledu zlatarne (čisto vsak izlet vsebuje najmanj en ogled ali zlatarne, usnja, tepiha ali tekstila) smo se odpeljali v Antalyo. Avtobus nas je pripeljal skoraj v center. Spustili smo se po stopnicah in že smo bili v starem delu mesta Kaleiči, kar po turško pomeni znotraj obizidja.

značilna zeloo stara hiša



sladoledarji so še vedno atrakcija, kako delajo ta sladoled pa ne vem ... 
ena čudna zamrznjena kepa, ki jo žokajo  in vrtijo 


bi tatoo na ulici? ...


... ali raje T-shirt ali jeans na bazaarju?

Ta slika je res morala na blog, saj sem porabila kar nekaj časa, da sem ju "neopazno" fotografirala
in če tipa nista vedela čemu se smejim ... sta res zabita.

Še vedno je bilo vroooooče in zato je bilo nekaj najlepšega iti na barko in si mesto ogledati iz morja.


"piratska" barka, ki je ravno pripeljala v pristanišče


zapluli smo na enourni izlet


kaj naj počnem na barki eno uro? ...


... fotografiram, kar je na voljo
ribič št. 1




ribič št. 2


"ribič" št. 3 


ribiči št. 4, 5, 6, 7, 8

Za mesto Antalya lahko rečem samo to, da je na repu lestvice krajev, kjer bi si želela živeti. Dokaj umazano, neurejeno, prevladuje kaos. Zgradbe so grde, brez stila, vsak zida kot mu paše. Da ne omenjam satelitskih krožnikov in zunanjih klim. 


Antalya z morja
Po kosilu smo imeli čas za samostojen ogled mesta. In nakupovanje. Ker me nakup na bazarju ne mika, sva se samo sprehajala.




aja, vedno si za spomin kupimo magnetek za hladilnik




In z dvigalom nazaj v moderni del Antalije. Dvigalo je začuda brezplačno. Najbrž zato, ker ne gre za turistično atrakcijo ampak za potrebe prebivalcev.

moderno dvigalo povezuje stari del mesta z novim


glede na to, da je Tučija pretežno muslimanska država je bilo zakritih sorazmerno malo žensk a vseeno več, kot sem pričakovala.

Zvečer je bilo prijetno sedeti na klopci in opazovati ljudi. V okolici trga, kjer je spomenik Atatürku je zaprto za promet (razen, da občasno pripelje tramvaj in se po tej isti progi vozijo z mopedi in kolesi). Zaživi predvsem zvečer, ko se domačini odpravijo na sprehod. In ravno smo ujeli vodni spektakel, mogoče je bilo ravno zato še več obiskovalcev.


fotografija, ki mi je zares všeč 



Čakali smo avtobus, saj smo bili domenjeni, da se dobimo šele ob pol desetih. Kaj na počnem do takrat? Še sreča, da se je na trgu ves čas nekaj dogajalo. Doživeti turški večer na trgu je tudi nekaj posebnega. 







prodajalke so predvsem čvekale 


vendar se blago bolje proda, če prodajalka pokaže malo volje do prodaje svojih izdelkov


ženski in moški pogovori


bilo je temno in najprej je kljub vsej veličini nisem opazila (?)


nikoli ne bom razumela, zakaj mora biti ženska zakrita od glave do pet




Ni komentarjev:

Objavite komentar